Volitve v državni svet potekajo na volilnih zborih volilnih teles, ki jih sestavljajo posebej izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti in interesnih organizacij - elektorji. Število elektorjev pa je odvisno od števila prebivalcev v lokalni skupnosti oz. števila članov posameznih interesnih organizacij.
Od skupaj 40 članov državnega sveta jih 22 predstavlja lokalne interese. Te izvolijo lokalne skupnosti, in sicer lahko vsaka občina predlaga po enega kandidata. Vsaki občini pripada po eno mesto v elektorskem telesu ne glede na število prebivalcev, na vsakih dopolnjenih 5000 prebivalcev pa še po eno.
Ostali državni svetniki so v DS izvoljeni kot zastopniki socialnih, gospodarskih in poklicnih interesov; šest svetnikov je predstavnikov negospodarskih dejavnosti, po štirje so zastopniki delodajalcev in delojemalcev. Prav tako imajo štiri predstavnike v DS kmetje, obrtniki in samostojni poklici.
Tudi volitve teh 18 članov, t. i. predstavnikov funkcionalnih interesov, opravijo elektorji na volilnih zborih. Predstavnike volilnega telesa (elektorje) izvolijo interesne organizacije v skladu s svojimi pravili.
Po načelu relativne večine pripada mandat tistemu kandidatu, ki dobi največ glasov. Če dva ali več kandidatov dobi enako število glasov, pa o izvolitvi odloči žreb.
Člani DS so voljeni za dobo petih let, svojo funkcijo pa - z izjemo predsednika, ki je v DS zaposlen - opravljajo nepoklicno. V nasprotju s poslanci, ki zaradi nezdružljivosti funkcij ne morejo biti hkrati župani, so svetniki to lahko. Zanje velja le omejitev, da ne smejo hkrati opravljati poslanske ali kakšne druge funkcije v državnih organih. Enako kot za poslance je za svetnike urejena imuniteta, o kateri odloča DS.
Kot so zapisali na spletni strani DS, svetnikom za opravljanje funkcije pripadajo sejnine, upravičeni pa so tudi do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. Predsednik DS, ki svojo funkcijo opravlja poklicno, prejema plačo, ki je uvrščena v 64. plačni razred in je torej skoraj enaka plači, ki jo prejema predsednik DZ.
Šesti sklic državnega sveta je sicer konec leta 2017 delo začel v okrnjeni sestavi, saj se je zapletlo pri volitvah predstavnika kulture in športa. Po pritožbi Društva oblikovalcev Slovenije zaradi števila elektorjev športnih organizacij je namreč ustavno sodišče izvedbo volitev predstavnika kulture in športa zadržalo. Državni svet pa je na ustanovni seji lahko potrdil 39 svetniških mandatov in tako delo začel v okrnjeni sestavi.
Po novi določitvi števila elektorjev športnih organizacij in še dodatnih pritožbah je bil nazadnje volilni zbor tudi za to svetniško mesto izpeljan, DS pa je od aprila 2018 deloval v polni sestavi. Ponovno se je zapletlo čez nekaj mesecev na nadomestnih volitvah po smrti državnega svetnika, predstavnika negospodarskih dejavnosti za področje socialnega varstva.
Nato pa je decembra 2018 še ustavno sodišče ugotovilo neustavnost dela zakona o državnem svetu. Zakonodajalcu je naložilo, da mora v letu dni poskrbeti za celovito ureditev pritožbenega postopka in sodnega varstva volilne pravice pri volitvah članov DS. Sledeč odločbi ustavnega sodišča so v DS pripravili že več predlogov, a za zdaj brez uspeha. Zadnji, četrti, ki so ga v parlamentarno proceduro vložil junija letos, pa še čaka na obravnavo v DZ.
