Na današnji konferenci, ki jo vsako leto pripravita NIJZ in Legebitra, so strokovnjaki predstavili najnovejše podatke o okužbah ter izzive pri preprečevanju spolno prenosljivih bolezni. Prof. dr. Irena Klavs je poudarila, da Slovenija sodi med države z najnižjo incidenco okužb HIV na svetu. Po ocenah NIJZ je konec leta 2024 v Sloveniji živelo malo več kot tisoč oseb s HIV, pri čemer za svojo okužbo približno desetina še ni vedela. Leta 2024 je bilo uradno evidentiranih 902 oseb s prepoznano okužbo. Velika večina z diagnozo prejema protiretrovirusna zdravila in ima nezaznavno virusno breme, kar pomeni, da ne morejo okužiti drugih.
Največ novih diagnoz so v Sloveniji zabeležili leta 2011, ko je bilo prepoznanih 55 okužb. V letu 2025 je število heteroseksualnih okužb preseglo število okužb med MSM, postavljenih je bilo tudi devet diagnoz aidsa. Zaradi zelo uspešnega zdravljenja v zadnjem desetletju skoraj ni bilo smrti zaradi aidsa; lani je umrla ena oseba, letos še nobena. Kot ključni dosežek je prof. dr. Klavs navedla kombinirano preventivo, ki zajema dostopno testiranje, takojšnje zdravljenje po diagnozi, predizpostavitveno in poizpostavitveno profilakso ter obvezno testiranje krvi, uvedeno že v osemdesetih letih, zaradi česar po letu 1986 v Sloveniji ni bilo prenosa s krvjo ali krvnimi pripravki.
Dino Šarec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo je predstavil rezultate testiranja v programih Odziv na hiv in EXPAND. V programu, namenjenem testiranju v skupnosti, zaznavajo manj pozitivnih rezultatov testiranja na HIV, k čemur prispeva redna uporaba predizpostavitvene profilakse. Število pozitivnih rezultatov testiranja na sifilis pa narašča. V projektu EXPAND, ki omogoča širše testiranje med migranti, osebami, ki injicirajo droge, in spolnimi delavci, so ugotovili večji delež pozitivnih rezultatov med migranti, kar povezujejo z prihodi iz Ukrajine.
Prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni je poudarila, da spolno prenosljive okužbe in virusi hepatitisa ostajajo med največjimi javnozdravstvenimi izzivi. V Evropi narašča število primerov gonoreje, sifilisa in klamidije, zapleti okužb pa lahko vodijo do resnih zdravstvenih posledic, od neplodnosti do raka. Podatki za leto 2023 kažejo, da so SPO ter okužbe z virusi hepatitisa HBV in HCV povzročile 2,5 milijona smrti.
Prof. dr. Janez Tomažič je poudaril, da so sodobna zdravila proti aidsu bolnikom prijazna in zelo učinkovita, kljub temu pa cepivo proti HIV še ni na voljo. Opozoril je, da širša javnost pogosto ne ve, da osebe z nezaznavnim virusnim bremenom ne morejo prenašati okužbe.
Prim. Evita Leskovšek z NIJZ in infektolog Blaž Pečavar sta predstavila evropsko raziskavo o diskriminaciji oseb s HIV v zdravstvenem sistemu. Rezultati kažejo, da pravilno znanje o HIV nima niti petina zdravstvenih delavcev. Slabše znanje se povezuje z večjo zadržanostjo pri obravnavi bolnikov in z uporabo pretiranih zaščitnih ukrepov. Del zdravstvenih delavcev nerad obravnava osebe iz skupin z višjim tveganjem, vzrok za to pa je pogosto pomanjkanje usposabljanja.
Slovesna prireditev ob 40-letnici delovanja Komisije za aids bo 25. novembra v Cankarjevem domu. Ministrstvo za zdravje bo na dogodku podelilo zahvale tistim, ki so s svojim delom sooblikovali slovenski odziv na HIV skozi desetletja.
