Država z 6,5 milijona prebivalcev bo tako v letu 2026 izvedla že osmi volilni ciklus v petih letih. Kriza traja vse od padca stabilne oblasti leta 2021. Od takrat se nobena vlada ni uspela obdržati celoten mandat, parlament pa ostaja razdrobljen med konservativce, reformiste, nacionaliste in stranke, povezane z nekdanjimi političnimi in gospodarskimi elitami.
Tretji poskus sestave vlade je danes spodletel tudi Zavezništvu za pravice in svoboščine (DPS), ki ima 15 poslancev v 240-članskem parlamentu. Predsedniku so vrnili mandat, ker niso našli podpore za novo izvršno oblast. Enako sta pred tem storila konservativna GERB, ki jo vodi nekdanji premier Bojko Borisov, in proevropska opozicijska skupina PP-DB.
Trenutno državo vodi tehnična vlada, ki je prevzela posle po odstopu vlade pod vodstvom Rosena Zhelyazkova decembra lani. Zhelyazkov, ki je vladal z manjšinsko podporo stranke DPS-Novi začetek, je odstopil pod pritiski množičnih protivladnih protestov in očitkov o povezavah z oligarhom Delyanom Peevskim, ki ga ZDA in Velika Britanija uradno obtožujeta korupcije.
Protesti so znova osvetlili vpliv posameznikov na delovanje države, saj je Peevski pogosto omenjen kot oseba z nadzorom nad sodstvom, policijo in mediji. Po odstopu vlade se je proces oblikovanja nove oblasti večkrat zagozdil v političnih blokadah in nezaupanju med strankami.
Bolgarija, ki se spopada z eno najvišjih stopenj revščine in korupcije v EU, se nikakor ne uspe izviti iz politične negotovosti. Zunanjepolitično državo delijo tudi vprašanja glede odnosa do Rusije in vojne v Ukrajini. Del politike se zavzema za trdno podporo Kijevu, drugi del pa simpatizira z Moskvo.
Politična kriza v državi tako traja že od leta 2021, ko je razpadla oblast Bojka Borisova, nekdanjega dolgoletnega premierja. Kljub temu je prav njegova stranka GERB po volitvah še naprej dobivala največ glasov, a brez prave koalicijske podpore.
Po ustavi mora predsednik po treh neuspešnih poskusih oblikovanja vlade imenovati novo tehnično vlado in razpisati volitve najpozneje v 60 dneh.
Za zdaj ni jasno, ali bodo tokratne volitve prinesle preobrat, a javnost vse bolj izgublja zaupanje v institucije. Država, ki je lani prevzela evro in postala del schengenskega zračnega prostora, se sicer postopoma vključuje v evropske strukture, a doma ostaja ujetnica političnih obračunov, interesnih omrežij in neizpolnjenih reform.
