Zagovornik je urgiral po tem, ko je iz enega od centrov za socialno delo prejel primer osebe pod skrbništvom, ki je bila na razpisu sicer izbrana, a ji zaradi odvzete poslovne sposobnosti kljub dodelitvi stanovanja to ni bilo dano v najem. To onemogoča prav uresničevanje namena skrbništva, ki naj bi posameznikom omogočil čim bolj enakovredno življenje z ostalimi.
Zakon v trenutni obliki temelji na 87. členu Stanovanjskega zakona in pripadajočem pravilniku, ki izrecno omejujeta dostop do neprofitnega najema na tiste, ki imajo popolno poslovno sposobnost. Takšna ureditev je po mnenju Zagovornika v nasprotju z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo in Konvencijo o pravicah invalidov.
Zagovornik poudarja, da ta omejitev pomeni sistemsko slabšo obravnavo ljudi na podlagi invalidnosti ali duševnih težav in hkrati ovira napore države na področju deinstitucionalizacije. Eden ključnih ciljev te strategije je prav to, da bi lahko vsi ljudje – ne glede na svoje osebne okoliščine – živeli samostojno v skupnosti, kar vključuje tudi pravico do dostopa do neprofitnega stanovanja.
Zato je pozval ministrstvo, naj nemudoma predlaga spremembo zakona. Že spomladi je bil dan podoben predlog ob obravnavi zadnje novele Stanovanjskega zakona, a ni bil sprejet. Zagovornik tokrat izpostavlja, da je odprava takšne diskriminacije nujna in neodložljiva, saj gre za temeljno pravico do bivanja.
