Na družbenem omrežju Truth Social je zapisal, da Danska že dve desetletji ne ukrepa glede ruske navzočnosti na Grenlandiji, zdaj pa naj bi bilo po njegovih besedah "napočil čas". Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je Trump zagrozil evropskim državam, ki so poslale vojake na Grenlandijo, z uvedbo carin do 25 odstotkov, dokler ne pride do pogajanj o prodaji otoka.
Podporo mu je izrazil tudi ameriški finančni minister Scott Bessent, ki je dejal, da bi bila obramba Grenlandije zagotovljena le v primeru, če bi postala del ZDA. Po njegovem mnenju Evropa "izžareva šibkost", ZDA pa moč. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je napovedal izredni vrh držav članic unije, na katerem bodo razpravljali o ameriških grožnjah z novimi carinami.
V drugem sporočilu, naslovljenem na norveškega premierja, je Trump kot povod za spremembo drže navedel odločitev norveškega Nobelovega odbora. Zapisal je, da po tem, ko ni prejel nagrade za mir zaradi ustavitve "več kot osmih vojn", ne čuti več obveznosti do mirovnega razmišljanja. Opozoril je, da za dansko lastništvo Grenlandije ni nikakršnih pisnih dokazov in da so na otok v preteklosti pristajale tudi ameriške ladje.
Pismo so po poročanju ameriških medijev posredovali več veleposlaništvom v Washingtonu. Njegovo avtentičnost so potrdili tudi blizu predsedniškega kabineta in norveški časnik VG. Nobelov odbor je v odzivu spomnil, da nagrade ni mogoče podeliti za nazaj, prenesti ali simbolno izročiti naprej. Nagrado za mir je lani prejela venezuelska političarka Maria Corina Machado, ki je ob nedavnem obisku v Washingtonu Trumpu simbolno izročila priznanje.
