V pogovorih z mediji je predsednik v preteklosti že večkrat uporabil žaljiv ton do novinark, ki so mu zastavljale vprašanja o občutljivih temah, v zadnjem času predvsem o njegovem odnosu do pokojnega Jeffreyja Epsteina. Novinarki ABC News je pred dnevi očital neprimerno držo in ji namignil, naj se vrne k študiju novinarstva. Pred kamerami v Beli hiši je ob vprašanjih o Epsteinu pokazal razdraženost tudi med srečanjem s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom.
Trump že dolgo kritizira medije, ki postavljajo vprašanja o njegovem delovanju. V preteklih letih je napovedoval tožbe proti več ameriškim televizijskim hišam in časopisom ter ostro odgovarjal na prispevke in komentarje, ki so ga obremenjevali. Z nasilnim tonom se je spravil tudi na novinarje iz drugih držav, med njimi na avstralskega poročevalca, kateremu je med briefingom zavpil, naj utihne.
Trumpov odnos do žensk je predmet razprav tudi med organizacijami, ki spremljajo položaj novinark in odzive na njihovo delo. Elisa Lees Muñoz iz Mednarodne fundacije za ženske v medijih pojasnjuje, da takšen odnos ustvarja nevarne vzorce, saj besede voditelja države vplivajo na ravnanje drugih. Po njenem mnenju tak slog komunikacije utiša kritično javnost, saj povečuje strah pred izpostavljanjem.
Predsednik v svojih nastopih žaljivosti ne usmerja izključno v ženske, a je teh primerov bistveno več. Pogosto se pojavljajo opazke na račun videza in intelektualne sposobnosti, zlasti pri političarkah iz demokratskih vrst. V zadnjem obdobju se je spravil na Alexandro Ocasio-Cortez, o kateri je dejal, da ima nizek inteligenčni količnik, in na Nancy Pelosi, ki jo je označil za zlobno. Med kampanjo je ob Kamali Harris ponavljal trditve o domnevnih duševnih težavah in jo napadal v televizijskih nastopih.
V preteklosti je bil njegov glas pogosto usmerjen tudi proti voditeljicam oddaj in igralkam, ki so kritizirale njegovo politiko. Ko je komentiral delo voditeljic oddaje The View, je uporabljal besede, ki so sprožile dodatne obsodbe zaradi razžalitev.
V ozadju Trumpovega odnosa do žensk strokovnjaki vidijo dolgotrajen vzorec, ki ga potrjujejo tako njegovi odzivi v politiki kot javni nastopi. Pogosto se pokaže velika razlika med njegovimi pohvalnimi besedami, ki jih je namenil le redkim ženskam iz svoje bližine, in ostrim tonom, ki ga uporablja v političnih razpravah, ko se sooča z vprašanji ali kritikami.
