Vendar pa preiskava ni razkrila le grozljivega nasilja, ampak tudi srhljivo ozadje finančne prevare, ki je brate in sestre pripeljala v brezizhoden položaj. Po navedbah virov iz preiskave so se žrtve ujele v klasično »419 prevaro« oziroma t. i. nigerijsko prevaro. Verjeli so, da bodo podedovali sedem milijonov evrov, zato sta sestri za pokritje domnevnih administrativnih stroškov prodali družinsko hišo in se dodatno zadolžili pri treh zasebnikih. Skupni dolg je narasel na okoli 400.000 evrov.
Ta vrsta goljufije, ki temelji na zlorabi zaupanja, se prične z domišljijskimi zgodbami v elektronski pošti. Pošiljatelji se predstavljajo kot uradniki ali odvetniki in obljubljajo dediščine, loterijske zadetke ali blokirane milijone v zameno za plačilo taks, podkupnin ali stroškov pošiljanja. Goljufi pogosto pošiljajo lažne dokumente, s katerimi skušajo povečati verodostojnost svoje zgodbe. Ko žrtev enkrat nasede in nakaže prvi znesek, se zahteve po dodatnih plačilih stopnjujejo.
Najpogostejše oblike teh prevar vključujejo izmišljene zgodbe o dediščinah brez dedičev, ponarejene prošnje za pomoč vojakom, lažna darila hišnih ljubljenčkov in celo lažne prošnje slavnih osebnosti, kot so v preteklosti pripisovali Bradu Pittu. Posebej razširjene so tudi ljubezenske prevare, kjer goljuf skozi daljšo komunikacijo vzpostavi čustveno zaupanje in nato začne zahtevati denarna nakazila.
Za zaščito pred takšnimi prevarami je ključno, da posamezniki ostanejo previdni pri prejemanju elektronske pošte ali sporočil z neznanih naslovov, še posebej če obljubljajo visoke finančne zneske v zameno za sodelovanje. Osebnih podatkov, številk bančnih računov ali identifikacijskih številk ni nikoli varno deliti z nepreverjenimi kontakti.
Primer bratov in sester Gutiérrez Ayuso tako ni le kriminalistična tragedija, temveč tudi opomin na uničujoče posledice, ki jih lahko imajo internetne goljufije, ko zlorabijo človeško zaupanje in stisko.
