Gospodinjstvom sledijo gostinstvo in strežba hrane z 32 odstotki. V proizvodnji hrane nastane 15 odstotkov odpadkov, v trgovini z živili pa devet odstotkov. V gospodinjstvih je predlani nastalo 73.600 ton odpadne hrane, kar pomeni okoli 200 ton dnevno. Povprečen prebivalec je na dan zavrgel nekaj manj kot 100 gramov hrane, od tega 31 gramov užitnega dela in 64 gramov neužitnega.
Podatki kažejo tudi količine hrane, ki so bile prebivalcem na voljo. Povprečno je imel posameznik na leto na voljo 143 kilogramov sadja, 113 kilogramov žit, 104 kilograme zelenjave, 91 kilogramov mesa in 79 kilogramov krompirja. V primerjavi z letom 2020 se je količina krompirja povečala za 23 odstotkov, sadja za 11 odstotkov, mesa za štiri odstotke in jajc za šest odstotkov, medtem ko sta količini zelenjave in žit upadli.
Cene hrane so se v primerjavi z marcem lani zvišale za nekaj manj kot tri odstotke. Najbolj so se podražili sadje in oreščki, sledijo meso ter mlečni izdelki in jajca. Pocenila so se olja in maščobe ter sladki izdelki.
Po podatkih Eurostata je bilo leta 2023 v državah Evropske unije zavržene povprečno 129 kilogramov hrane na prebivalca. Najmanj odpadne hrane na prebivalca so zabeležili v Španiji, sledita Slovenija in Bolgarija, največ pa na Portugalskem, v Romuniji in Italiji.
