Sodobna gradnja in energijska učinkovitost prinašata zatesnjena okna in tesna bivališča, kar skupaj z ogrevanjem in sušenjem perila v zaprtih prostorih povečuje vlago. Ta se kondenzira na hladnih površinah, kar ustvari idealne razmere za rast plesni. Pojavi se na stenah, stropih ali okoli oken, spore pa se širijo po zraku.
Valentin Naranjo, strokovnjak za vlago, opozarja, da madež na steni ni le lepotna napaka. »Lahko je razlog, zakaj ponoči slabo spite, imate glavobole ali suh kašelj,« opozarja v svojih objavah na družbenih omrežjih. Plesen lahko povzroča težave pri dihanju in vpliva na počutje, še posebej pri otrocih, starejših in ljudeh z dihalnimi težavami.
Najpogostejši odziv je čiščenje s kisom ali prekrivanje z barvo. A to težave ne odpravi. Kis deluje le površinsko, plesni ne uniči pri korenu, barva pa le prikrije simptome. Če ostane vir vlage nespremenjen, se plesen hitro vrne.
Strokovnjaki svetujejo, da se težava obravnava celostno. Ključna je odprava vzroka: slabega prezračevanja, puščanja ali toplotnih mostov. V nekaterih primerih je potrebna obnova izolacije ali namestitev prezračevalnih sistemov. Do trajne rešitve pa lahko pripomore že vsakodnevno navzkrižno zračenje stanovanja, ki traja vsaj petnajst minut.
