Skoraj 40 odstotkov vprašanih meni, da razmere v njihovem domu močno vplivajo na počutje, med zaposlenimi pa ta delež presega polovico. Raziskava poudarja povezavo med kakovostjo zraka, svetlobe, toplote in hrupa ter zdravjem ljudi.
V Sloveniji je več kot tretjina prebivalcev izpostavljena vsaj enemu dejavniku nezdravega bivanja. Najpogosteje gre za vlago in plesen, ki prizadeneta okoli petino ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da kombinacija več neugodnih dejavnikov lahko znatno poveča tveganje za zdravstvene težave.
Velik izziv predstavlja tudi energijska neučinkovitost stavb. Več kot 40 odstotkov enostanovanjskih hiš spada med najslabše energijske razrede. To prinaša večje toplotne izgube, višje stroške in slabše razmere v poletnih mesecih.
Raziskava kaže, da številni domovi niso prilagojeni podnebnim spremembam. Skoraj polovica vprašanih meni, da njihovo bivališče ne nudi ustrezne zaščite pred vročino, četrtina pa dvomi o zaščiti pred mrazom.
Kljub želji po izboljšavah številni ne poznajo rešitev. Večina podpira strožje standarde in več javnih sredstev za prenove, vendar se pogosto soočajo s finančnimi omejitvami in zapletenimi postopki. Letna stopnja prenov v Sloveniji ostaja nizka in ne dosega ciljev, ki jih zahteva evropska politika.
Raziskava kaže tudi močno navezanost ljudi na dom. Večina rešitev vidi v prenovi obstoječih stavb, ne v selitvi. Strokovnjaki opozarjajo, da kakovost bivanja ni več le vprašanje udobja, temveč vse bolj tudi vprašanje javnega zdravja.
