Po njegovih besedah gobice predstavljajo idealno gojišče za bakterije. Študije so pokazale, da lahko vsebujejo več sto vrst bakterij, med njimi tudi do 45 milijard mikroorganizmov na kvadratni centimeter. »Ko pomivate posodo, pustite del te flore na krožniku in jo kasneje pojeste,« je opozoril Céspedes.
Kot drugi problem izpostavlja sestavo gobic. Mnoge vsebujejo sintetična barvila, poceni lepila in derivate nafte. Z vročo vodo in milom se te snovi razgrajujejo, pri čemer se sproščajo kemikalije, ki lahko motijo delovanje hormonov. Po njegovih besedah to pomeni, da s takšnimi gobicami ne čistimo le posode, temveč tudi razširjamo kemikalije po njej.
Tretji razlog je vsebnost plastike. »Vsakič, ko očistite površino, puščate sledi mikroplastike,« je zapisal. Nedavne raziskave povezujejo izpostavljenost mikroplastiki s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni in upad kognitivnih sposobnosti.
Céspedes zato priporoča, da se tradicionalne gobice zamenjajo z naravno alternativo – lufa. Gre za rastlinsko gobico, ki ne vsebuje plastike, ne sprošča kemikalij in je biorazgradljiva. Namenjena je večkratni uporabi in se po naravni poti razgradi, s čimer je prijaznejša do zdravja in okolja.
