Za tujce, ki bi jih oblasti obtožile tovrstnih dejanj, zakon predvideva takojšnjo izgonitev iz države. S tem je Burkina Faso prvič uzakonila kazenske določbe proti istospolnim odnosom, čeprav so istospolne poroke že prej veljale za nezakonite.
Organizacije za človekove pravice so ostro kritizirale sprejeto zakonodajo. Amnesty International je ukrep označila kot kršitev pravice do zasebnosti, svobode in enakosti pred zakonom, hkrati pa kot neposredno nasprotje z Afriško listino o človekovih pravicah in Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, ki ju je država ratificirala.
Tudi Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice je izrazil zaskrbljenost zaradi povečanega pritiska na LGBTIQ+ skupnosti v regiji ter pozval predsednika Ibrahima Traoréja, naj zakon pred dokončno razglasitvijo vrne v ponovno obravnavo.
Burkina Faso se tako pridružuje več afriškim državam, kjer so oblasti v zadnjem letu zaostrile zakonodajo proti LGBTIQ+ osebam. V Maliju so protiistospolni zakoni v veljavi od konca leta 2024, v Gani pa od marca istega leta veljajo strogi predpisi, ki ne kaznujejo zgolj identitete, temveč tudi zagovorništvo pravic, s posebnimi sankcijami, kadar so vključeni mladoletniki.
Val zakonodajnih ukrepov, ki omejujejo svoboščine LGBTIQ+ oseb po afriški celini, krepi zaskrbljenost mednarodnih opazovalcev in zagovornikov človekovih pravic glede stanja temeljnih svoboščin in dostojanstva ljudi v regiji.
